Jamo je poznal že Valvasor in jo je v svoji Slavi Vojvodine Kranjske imenoval “Felsen - Grotte bei Duplach”(1689). Jama je v sodobnem času dobila ime po lastniku tega območja, kmetu Arnešu ali Arnežu iz Spodnjih Dupelj. Za svoje skrivališče pa so jo uporabljali tudi rokovnjači.

Vhod v jamo je slikovit, izdelan v štirinajst metrov visoki konglomeratni steni na koncu zatrepne dolinice v Voglu. Odprtina je visoka približno 2,5 metra, v širino pa okoli 16 metrov. Iz jamskega vhoda izteka jamski potok, ki ga domačini že stoletja uporabljajo za pitje, živino, pranje in tudi namakanje. Zato je pri vhodu v jamo manjši zbiralnik in nekaj cevi, ki vodijo v vas. Po dvajsetih vhodnih metrih se rov močno zoži. Kar po kolenih se je treba splaziti skozi suh prehod. Kmalu pridemo v prostoren glavni rov. Ob močnejšem nalivu je vhod v jamo nemogoč. Jama je nastala namreč na stiku med karbonatnim konglomeratom in nepropustno podlago. Zato nivo vode v jami hitro naraste ter zalije vhodni del jame.

Pot skozi jamo poteka po vodnem rovu zato obiskovalcem priporočamo visoke škornje in toplo obleko. Hodimo ob potoku ali pa celo po njem. Na nekaterih mestih se je mogoče potoku izogniti po suhem obhodnem rovu. Glavni rov se večkrat cepi v več stranskih, zato moramo biti previdni zaradi orientacije. Jama je dolga skoraj en kilometer in spada med največje tovrstne jame pri nas.

V Arneževi luknji ni veličastnih dvoran in kapnikov, ki bi jemali dih obiskovalcem. Nekaj manjših dvoranic je skromno okrašenih z majhnimi kapniki, zavesicami in lepo belo zasiganimi stenami. Znane so ponvice za okamenelimi slapovi. Za ljubitelje skrite narave in malo nenavadnih poti pa je tudi to dovolj za lepo doživetje.
Po ogledu Arneževe luknje se vračamo skozi vas. Lahko pa se tudi povzpnemo na rob Udin boršta in se sprehodimo po prijetni sončni gozdni poti. Pot vodi do Strahinja in nudi lep razgled na zelena Konca.